O avtomobilih so razmišljali že pred drugo svetovno vojno

Letos mineva že 100 let od ustanovitve podjetja Suzuki Loom Manufacturing Co., ki se je na začetku ukvarjalo samo s proizvodnjo tekstilnih statev. Prva ideja o Suzukijevi izdelavi avtomobilov se je pojavila že leta 1936, vendar jo Michio Suzuki ni mogel realizirati zaradi tedanjih političnih in ekonomskih okoliščin. Namere o izdelavi avtomobilov so pri znamki Suzuki podkrepili šele leta 1954 s spremembo imena družbe, ki se je takrat preimenovala v Suzuki Motor Co., Ltd.

Preden so se pri znamki Suzuki po končani drugi svetovni vojni odločili za razvoj in proizvodnjo lastnega serijskega modela, so kupili nekaj povsem novih primerkov cenovno dostopnih avtomobilov tedaj uveljavljenih evropskih avtomobilskih znamk (ob tem omenjajo citroën 2CV, renault 4CV in lloyd LP400 …) in z njimi izvedli nekaj vzporednih testov. Na koncu so bili Japonci najbolj navdušeni nad 'majhnim Nemcem' (lloyd LP400, 1953-1957) iz koncerna Borgward. Posledično je prvi serijski štirikolesni suzuki (model suzulight), ki obstaja samo še v dveh primerkih (oba sta shranjena v muzeju znamke Suzuki), optično zelo podoben nemškemu tehnološkemu vzorniku, ker so Japonci od Nemcev kopirali tudi zasnovo podvozja in pogonskega sklopa (zračno hlajen dvotaktni 2-valjni bencinski motor).

Na podlagi teh dognanj so se pri znamki Suzuki leta 1954 lotili razvoja njihovega prvega lastnega 4-kolesnega modela, ki je moral ob tem izpolnjevati tudi vse zakonsko predpisane 'kei-car' (lahek avtomobil) zahteve (omejitve glede dolžine in širine vozila ter omejitve, povezane z razpoložljivo močjo in velikostjo vgrajenega pogonskega sklopa) s strani japonskega transportnega ministrstva, ki v posodobljeni verziji veljajo še danes. V oktobru leta 1955 je Michio Suzuki (ustanovitelj znamke) izvedel marketinški podvig, ki v današnjih časih ne deluje kot nekaj posebnega, takrat pa je predstavljal pravo epsko avanturo, ker se je s parom prototipov modela suzulight iz mesta Hamamatsu odpravil na približno 300 kilometrov dolgo pot do Tokia, kjer ga je pričakoval direktor družbe ‘Yanase Auto’, nesporna avtoriteta v tedanjem svetu japonskega avtomobilizma. Zadeva bi bila zelo enostavna, če bi to izvedli v današnjih časih, takrat pa ni bilo še nobene tlakovane ceste, ki bi vodila čez gorovje Hakone.

Ob tem Michio ni bil sam, ker omenjajo tudi spremljevalno ekipo. Po številnih težavah in zapletih, ki so spremljali to potovanje, je sta ob avtomobila le dosegla Tokio, čeprav šele v poznih večernih urah. Ker se je tedanja japonska 'avtoriteta' v obliki prej omenjenega tokijskega direktorja zavedala pomembnosti obiska mladega konstruktorja in njegove ekipe, je počakala pozni prihod Suzukijevega prototipa in se še isto noč odpravila na testno vožnjo po tokijskih ulicah. To pomembno preizkušnjo je mali suzulight (masa avtomobila: približno 500 kg) takrat opravil z odliko, ker je Michio Suzuki še v isti noči prejel uradno državno dovoljenje za zagon serijske proizvodnje modela suzulight. Oba demonstracijska primerka, ki sta 'prilezla' v Tokio, so kasneje dobavili paru domačih zdravnikov, ki sta delovala na območju mesta Hamamatsu.

Zgodba o serijsko izdelanih lahkih štirikolesnih suzukijih se je pričela odvijati proti koncu leta 1955, ko so javnosti prvič predstavili model suzulight, ki ga je japonska veja združenja SAE (Society of Automotive Engineers) zaradi nekaterih pomembnih dejstev uvrstila med 240 mejnikov v celotni zgodovini japonske avtomobilske industrije. Suzulight predstavlja prvi japonski serijski avtomobil z vgrajenim motociklistično orientiranim dvotaktnim in zračno hlajenim vrstnim dvovaljnim bencinskim agregatom (delovna prostornina: 359 kubičnih centimetrov), obenem gre tudi za prvi primer japonskega štirikolesnega vozila, izdelanega po filozofiji motor in pogon spredaj. Gre tudi za prvo japonsko vozilo v celotni zgodovini, ki je opremljeno z naprednim volanskim mehanizmom (krmiljenje z zobato letvijo) in neodvisnim vzmetenjem, istočasno je suzulight tudi prvi velikoserijski izdelek japonske avtomobilske industrije.

Štirisedežni Suzukijev predhodnik (dolžina: 299 cm, širina: 129 cm, višina: 140 cm, medosna razdalja: 200 cm, masa avtomobila: 540 kg) številnih današnjih japonskih 'kei-car' (lahek mini avtomobil) avtomobilov je ponujal uporabniku 15,1 'konj' (11 kW) pogonske moči pri 3800 vrtljajih v minuti ob povezavi s 3-stopenjskim ročnim menjalnikom, počiva pa na 16-palčnih pnevmatikah s širino štirih palcev. Kupci so lahko izbirali med tremi različnimi tipi karoserij (limuzina (SS), lahki poltovornjak (SP) in lahki kombi (SL)), že v novembru leta 1955 se je pojavila še verzija SD (karavan). To so bili časi, ko so v celem mesecu izdelali po 3 ali pa po 4 primerke tega modela, proizvodnja se je začela povečevati šele na začetku leta 1956, ko so mesečno naredili po 30 novih avtomobilov. Leta 1956 so pri tem modelu izpeljali nekaj modifikacij (malenkostno povečana delovna prostornina motorja, sprememba zasnove podvozja in velikosti koles), ker so ugotovili, da za vožnjo po tedanjih japonskih cestah potrebujejo bolj robustno podvozje.

Izvedli so tudi zamenjavo koles. Po izvedenih spremembah je imel suzulight lahko serijsko nameščena 14-palčna kolesa, ki jih japonska gumarska industrija pred tem ni bila sposobna dobaviti. Ta rešitev je prinesla bolj skladno podobo avtomobila. Leta 1959 smo dobili povsem spremenjen suzulight TL, ki je obdržal tehnološki ustroj prvotnega modela, vendar ob povezavi s samostojnim oblikovanjem ter  z bolj modernim kombilimuzinskim oblikovanjem. Poleg tega so bili kupci te priljubljene verzije deležni tudi prirastka pogonske moči (15 kW/21 KM pri 5500 vrt./min.). Leta 1961 se je pojavil suzulight TL II, ki je lastnike razveselil s parom prednjih brisalcev (pred tem so vam privoščili samo en brisalnik vetrobranskega stekla …) in nekoliko obogateno (več sijoče kovine) podobo. Še v istem letu se je pojavila verzija TL III, katere glavna značilnost so horizontalno deljena prtljažna vrata na zadku.

Leta 1961 se je temu legendarnemu osebnemu modelu pridružila še gospodarska izvedba suzulight carry, ki so jo ponujali v dveh verzijah (poltovornjak in kombi). Nekaj (približno 250) primerkov modela suzulight so leta 1962 izvozili v Čile, kjer so jih uvrstili med 3-vratne karavane. Model suzulight so izdelovali do konca leta 1962.