Kaj se Evropejci lahko naučimo od Japoncev?

Na Japonskem se je na začetku meseca novembra zaključil letošnji avtomobilski salon, eden izmed redkih takšnih dogodkov, kjer veliki avtomobili nimajo pomembne vloge, ker večina obiskovalcev nameni pozornost predvsem manjšim avtomobilom. Za to je zaslužna predvsem notranje politična situacija na japonskih otokih, kjer so že pred mnogimi leti predvideli, da se bodo moderna mesta dobesedno dušila v avtomobilski pločevini …

Ja, tudi v današnjih japonskih mestih se spopadajo s pomanjkanjem ustreznih parkirišč in čedalje več prometa, poleg tega je evolucija v zadnjih petdesetih letih poskrbela, da so novi avtomobili čedalje večji in težji, čeprav je ta trend nepretrgane in konstantne rasti v vseh smereh v istem obdobju zaobšel človeško raso, ker nismo bistveno večji od svojih prednikov. Ena od možnih rešitev svetovnih prometnih zagat se skriva tudi v posnemanju japonskega vedenjskega vzorca, čeprav veliko Evropejcev v današnjih časih raje stavi na ameriški 'XXL' pristop, ki v središča evropskih mest prinaša razne 2,5-tonske 'lifestyle-parnike' (velika SUV vozila), čeprav v bistvu tam nimajo kaj iskati …

Japonci so v tem pogledu precej bolj pragmatični. Nakup takšnega 'športnega tovornjaka' je možen, vendar pod določenimi pogoji. V prvi vrsti mora kupec ob nakupu predložiti vso dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ima na območju mesta bivanja lastno garažo ali pa vsaj parkirno mesto. Če ni lastnik površine, kjer bo takšen avtomobil lahko parkiran, si novega ali pa rabljenega 2,5-tonskega 'mamuta' enostavno ne more kupiti (to bi bil izredno hud udarec za vse slovenske 'bogataše', ki imajo pred blokom, kjer živijo, velikokrat parkiran avtomobil, ki 'je večji' od njihovega stanovanja, seveda obvezno z vgrajenim 'traktorskim' (dizelskim) motorjem, ker ima varčevanje z družinskimi financami prednost pred kultiviranim tekom, boljšim ogrevanjem potniške kabine ter emocionalno zvočno kuliso, ki jo z veseljem do vrtenja lahko zagotovi samo bencinski motor …). Za vse takšne državljane 'druge kategorije', ki nimajo garaž ali parkirišča v lasti, imajo japonski uradniki pripravljeno drugačno rešitev, ki jo poznajo že od leta 1949.

Takratno povojno (2. svetovna vojna) japonsko obdobje, katerega značilnost je bilo predvsem pomanjkanje, je prineslo tudi trend varčevanja na področju avtomobilov. Že ob sprejetju zakonskih aktov v letu 1949 o takrat povsem novi kategoriji 'Kei-Car' (majhen avtomobil) avtomobilov so Japonci poleg definicije največje možne velikosti (dolžina: 280 cm, širina: 100 cm, največja dovoljena prostornina vgrajenega pogonskega motorja: 150 kubičnih centimetrov) zapisali tudi pravilo, ki predvideva da ima lastnik takšnega avtomobila tudi lastno parkirno mesto. Sedaj so pravila igre nekoliko spremenjena (dolžina: 340 cm, širina: 148 cm, največja dovoljena prostornina vgrajenega pogonskega motorja: 660 kubičnih centimetrov, največja dovoljena moč pogonskega slopa: 47 kW / 64 KM), ker so se uradniki prilagodili trendom avtomobilistične evolucije, prej omenjeno pravilo glede lastništva parkirnega mesta ali garaže pa ostaja samo za lastnike večjih avtomobilov.

Težavo za kupce predstavljajo tudi izredno visoke cene pogonskih goriv. Zanimiva pa je tudi davčna politika, ki ne upošteva samo vrednosti avtomobila, pogonske moči, CO2 emisij, temveč upošteva tudi maso avtomobila. To razumsko odločitev bi lahko kopirali slovenski uradniki ob preračunavanju cestnin, ker je tudi 10-letniku jasno, da lahko težje vozilo veliko bolj obremeni in posledično uničuje vozno podlago kot pa lažja vozila. Zaradi vseh teh faktorjev so japonski miniji izredno popularni med domačimi kupci, ker prav iz tega segmenta, ki bi ga Japonci sedaj radi spremenili v globalni trend, prihaja 40 odstotkov na novo letno registriranih avtomobilov. Kot prvo državo, ki je na široko odprla vrata 'majhnim japoncem' omenjajo Kanado, kjer uporabniki cenijo izredno priročnost in ekonomičnost  'Keijidõsha' (majhen avtomobil) avtomobilčkov, vendar se vseeno nekoliko zmrdujejo nad njihovimi zmogljivostmi in udobjem pri daljših vožnjah po avtocestah.

In kako se sploh pelje takšen avtomobil? Na to vprašanje so skušali odgovoriti pri znamki Suzuki, ker so v sklopu nastopa na letošnjem avtomobilskem salonu v Tokiu organizirali testne vožnje za tuje novinarje, ki so želeli od blizu spoznati kulturo 'Keijidõsha' avtomobilov. Tako so se nekateri evropski in ameriški novinarji lahko spoznali s tipičnimi predstavniki tega japonskega 'mini gibanja', ki ga poznamo tudi Evropejci, predvsem po zaslugi znamk Suzuki in Daihatsu, ki sta Nemcem proti koncu sedemdesetih let prejšnjega stoletja ponudili dva 'bonsai-terenca', cenjena predvsem pri ženskah, ker premoreta 'cute' faktor, ki ga imajo samo majhni avtomobili. 'Kei-Car' avtomobilom je pri nas najbližji evropski A segment (mini avtomobili), vendar Evropejci ob nakupu majhnega avtomobila nimajo prav veliko izbire, vsaj glede oblike karoserije, ker nam večina proizvajalcev ponuja samo 3- in 5-vratne kombi-limuzine.

Na Japonskem je karoserijska ponudba precej bolj pestra, ker so Japonci do sedaj izdelali že prav vse, od dvosedežnih mini roadsterjev in mini športnikov s sredinsko vgrajenim motorjem do majhnih enoprostorcev in robustno delujočih predstavnikov SUV kategorije. Nobeden izmed takšnih avtomobilov, ki delujejo kot v merilu 1:3 pomanjšani 'pločevinasti američani', ne tehta več kot 800 kilogramov. Za današnjo evropsko avtomobilistično industrijo, kjer ob prebiranju marketinških sporočil lahko izveste, da je avtomobil z 1,5-tonsko maso 'izredno lahek', so to sanjske vrednosti, čeprav včasih ni bilo tako. Pred približno 45 leti smo imeli tudi Evropejci svoje 'Kei-Car' avtomobile, zelo pestra je bila tudi ponudba različnih tipov karoserij. Ena bolj markantnih je enoprostorska različica tedanjega fiata 600, prva multipla, ki je po svoje zelo podobna modernemu suzukiju z modelno oznako spacia. Po vsej verjetnosti ta dva avtomobila ne bi osvojila nagrad na kakšnem oblikovalskem tekmovanju, ker je tudi suzuki spacia oblikovni posebnež z linijami, ki jih evropsko oko ni ravno najbolj vajeno.

Krivdo pa ne smemo pripisovati oblikovalcem ter konstruktorjem, ki so na zakonsko razpoložljivi dolžini in prosto izbranih 175 centimetrih višine ustvarili še nekaj bolj dramatičnega kot je hyundaijev atos, za katerega so britanski novinarji nekoč rekli, da ne samo da se pelje kot garderobna omara, tako tudi izgleda. Vendar to prinaša tudi prednosti, recimo v obilju razpoložljivega prostora za potnike v notranjosti Suzukijeve potniške kabine, ker spacia  v tej velikosti avtomobilov nima konkurence. Dobro so poskrbeli tudi za variabilnost, sploh v primeru, ko je takšen avtomobil namenjen prevozu ene ali pa dveh oseb. Takrat je nastali prostor ob podiranju zadnjih sedežev možno izkoristiti za prevoz tovora, omenjajo pa tudi možnost namestitve ležišč. Visoka streha prinaša tudi možnost vgradnje dodatnih predalov, kot edini pravi minus pri tem modelu pa omenjajo izredno majhen prtljažnik. Ker je spacia avtomobil z visoko pozicijo voznikovega sedenja, skoraj vertikalnimi površinami bočnih stekel ter karoserijo v obliki 'opeke', je izredno pregledna in enostavna za manevriranje, sama vožnja je tudi udobna, ker za pretikanje vedno poskrbi samodejni menjalnik, ki je spojen s 3-valjnim bencinskim motorjem, ki ga v podobni obliki poznajo tudi lastniki nekaterih smartov. Motor lahko mobilizira 47 kW (64 KM) ter 95 Nm motornega navora, podatkov o končni hitrosti pa sploh ni na voljo, verjetno za to ni potrebe, ker imajo Japonci zelo stroge omejitve hitrosti. Če si bo lastnik ob nakupu omislil še vgradnjo katerega izmed novejših asistenčnih sistemov ter vgradnjo 4x4 pogona, potem japonska prodajna cena za takšen avtomobil lahko hitro poskoči na 14.500 evrov (približno).

Iz povsem drugega testa je suzuki lapin (zajček), ki s svojo 'manga / playstation / tamagotchi' podobo nagovarja predvsem modno osveščene mlade Japonke. Ta model zaznamuje uporaba pretežno pastelnih karoserijskih barv, enostavni kontrolni elementi  v notranjosti potniške kabine ter bolj udobno sedežno oblazinjenje, več je tudi cvetličnih ornamentov ter logotipov s podobo zajčka. Zelo obsežna je tudi paleta dodatne opreme, ki poskrbi za primerno individualizacijo avtomobila, ki je na voljo kot klasična kombi-limuzina. Vožnja je povsem nekomplicirana, posledično tudi prav nič spektakularna, vendar vam bo moč (38 kW / 51 KM ter 63 Nm motornega navora) vgrajenega 0,66-litrskega pogonskega sklopa povsem zadostovala za samodejno premikanje po mestni džungli, ker je lapin pravi zajček, se pravi lahek (masa avtomobila: 680 kg), agilen in okreten. V primeru, ko bo kupec ugotovil, da potrebuje 4x4 pogon bo avtomobil 50 kilogramov težji. Za takšnega 'zajčka' bo Japonka odštela približno 11.000 evrov.

Oba opisana avtomobila sta zasnovana na tehnološki platformi modela alto. Tudi v tem primeru si kupec lahko omisli mini posebneža v obliki 'bonsai-rakete', ki v pogledu razpoložljive pogonske moči ne izstopa od sorodstva, vendar so Japonci v primeru suzukija z modelno oznako alto turbo RS poskrbeli za športno obarvane tehnološke spremembe (za 20 odstotkov manjša turbo luknja, še nižja masa avtomobila (670 kg odnosno 720 kg v primeru AWD različice), vgradnja 5-stopenjskega robotiziranega menjalnika z obvolanskimi prestavnimi ročicami, vgradnja 13-palčnih zavornih diskov spredaj, par lažjih prednjih športnih sedežev, spremenjena odzivnost volanskega mehanizma ter  namestitev bolj športne obutve v dimenzijah 165/55 R15 75V). Za bolj vpadljiv nastop pred publiko pa poskrbi tudi nameščeni aerodinamični paket v kombinaciji s posebno 'bojno barvo'.

Splošna ugotovitev novinarjev, ki so imeli priložnost okusiti del japonskega vsakdana, je da 'Kei-Car' trenutno še ne predstavlja avtomobila, ki bi zanimal evropske kupce, ker je preveč fokusiran na domačo, japonsko publiko. Vendar nekateri že napovedujejo konec tega obdobja, ker želijo Japonci zrasti tudi v tem segmentu, ki je trenutno preveč vezan na domače tržišče. Po napovedih poznavalcev si japonska avtomobilska industrija prizadeva za spremembo domače zakonodaje, ki bi prinesla povečane karoserijske mere v kategoriji japonskih mini avtomobilov. Takrat, ko bodo ti avtomobili nekoliko zrastli, bodo postali zanimivi tudi za kupce na ostalih tržiščih tega sveta …